ISKANJE IN UPORABA SPLETNIH VIROV

Če želimo učinkovito iskati verodostojne vire, moramo biti informacijsko pismeni. Informacijsko pismena oseba je taka, ki prepozna, kdaj je informacija potrebna in je zmožen informacijo najti, jo ovrednotiti in jo učinkovito uporabiti (White, 2009). UNESCO je leta 2013 definiral 12 standardov informacijske pismenosti, ki so razdeljeni v tri skupine (UNESCO, 2013).

Dostop

Evalvacija

• Standard 5: Posameznik razume informacije in medije 

• Standard 6: Posameznik oceni informacije, medijske vsebine in ponudnike informacij in medijskih vsebin 
• Standard 7: Posameznik ovrednoti informacije, medijske vsebine in ponudnike informacij in medijskih vsebin 
• Standard 8: Posameznik organizira informacijske in medijske vsebine 

(UNESCO, 2013)

Ustvarjanje

Citiranje po APA standardu

Najprej se naučimo, kako se uporablja podatke, ki smo jih našli v raznih spletnih člankih, knjigah, revijah, straneh, videoposnetkih, … Te podatke lahko vedno uporabimo, če pravilno kreditiramo oz. citiramo delo in avtorja. Eden izmed mnogih načinov citiranja take vrste virov je APA standard. Ta standard ima različne načine citiranja za različne vrste del, vendar obstajajo podobnosti. Te so npr. Na začetku citiranja je navadno napisan avtor dela, nato navadno sledi datum oz. letnica izdaje vira, za tem je navadno naslov dela in nato kje smo to delo naši (če to ni samostojno delo). Včasih moramo delo navajati tudi med besedilom.

Creative commons

Kritično vrednotenje virov

Kritično ovrednotiti vir je najtežji del iskanja virov. Velikokrat se zgodi, da zaupamo napačnemu viru. Dandanes je še težje razločevati med verodostojnim virom in lažnim, saj so pisatelji teh virov postali vse bolj iznajdljivi. Vedno bolje znajo skrivati svoje prave namene in prikriti lastne misli in ideale kot nekaj objektivnega in dokazanega. Za lažje vrednotenje virov si lahko pomagamo z naslednjimi točkami.

Domena spletne strani nam ne pove veliko, saj večine uporabnih virov ne najdemo na uradnih straneh kakšnih izobraževalnih organizacij, društev ali ustanov. Če pa vemo, da gre za tako spletno stran, je informacija najverjetneje zelo verodostojna (Brodnik, 2018).

Avtor spletne strani ali članka, je zelo pomemben faktor pri vrednotenju. Če avtor ni strokovnjak na pisanem področju, potem verodostojnost upade. Vir je tudi manj verodostojen, če je avtor kakorkoli povezan s kakšnim produktom, ki je v članku opisan, ali je znan, da zagovarja neka stališča, ki bi lahko vplivala na najegovo objektivnost (Brodnik 2018).

Datum objave ni tako pomemben pri vseh vrstah podatkov, saj se navezuje na zastarelost le-teh. Če je članek zelo star in se je v obdobju od objave do danes veliko spremenilo na pisanem področju, potem članek ni verodostojen. Vendar obstajajo področja, ki se niso spremenila že veliko let, zato je pomembno poznati tudi hitrost spreminjanja tega področja (Brodnik 2018).

Datum posodobitve je podobno pomemben kot datum objave. Če je članek ali spletna stran stara, vendar je redno posodobljena, to pomeni, da avtor spremlja spremembe na pisanem področju, kar pomeni, da podatki na spletni strani verjetno niso zastareli (Brodnik, 2018).

Pomembno je vedeti, kdo je ciljna publika spletnega mesta oz. članka.

Če je članek namenjen strokovnjakom določenega področja, potem najverjetneje vsebuje strokovne izraze, ki se uporabljajo na tem področju. Tak vir je dragocen za strokovnjake področja, lahko pa je nerazumljiv in zato neuporaben za splošno publiko (Brodnik, 2018).

Objektivnost pisanja je včasih težko razbrati, ker nekateri avtorji znajo svoja mnenja in poglede dobro zakriti kot objektivna dejstva. Zato je pomembno, da se med branjem sprašujemo, ali je naveden podatek resničen ali je samo mnenje avtorja.

Dobro je stalno preverjati, od kod avtor črpa navedene podatke, da se prepričamo o njihovi verodostojnosti. Če avtor ne navede svojih virov podatkov, moramo te podatke dodatno preveriti in na podlagi preverbe sklepati na njihovo verodostojnost (Brodnik, 2018).

Pomemben faktor pri kritičnem vrednotenju virov je tudi stil pisanja. Na manjšo verodostojnost kažejo slovnične napake, slabo formirane povedi, slabi prevodi in značilne subjektivne izjave avtorja.

Avtor spletnega mesta oz. spletnega članka je pomemben faktor pri presojanju zanesljivosti vira.

Kadar je na primer avtorjev namen prispevka prodaja, “nabiranje vščekov” ali medijska prepoznavnost, potem je zelo verjetno, da je avtor v objavi navajal in prikazoval podatke na način, ki mu gaje zagotovil prodajalec produkta ali stroitve (Brodnik, 2018).

Viri